Spoštovani gospod župan. V 90. letih prejšnjega stoletja je ustanoviteljstvo Zgodovinskega arhiva Ljubljana od Mestne občine Ljubljana prevzelo Ministrstvo za kulturo in je le to takrat res formalno pristojno za reševanje prostorskih in finančnih vprašanj tega arhiva. Vendar, če kdo ne ve, ali pa je pozabil kdo je v resnici ustanovil ta arhiv naj se, ko bo odhajal iz Magistrata obrne in si ogleda fasado. Videl bo dva grba z napisom Mestni arhiv Ljubljanski. Tam sta iz časov, ko je današji ZAL ustanovil veliki ljubljanski župan Ivan Hribar. To je bil župan, ki mu je bilo mar za umetnost in kulturno dediščino Ljubljane. Od tistih časov se na mestnem danes Zgodovinskem arhivu Ljubljana na lokaciji Ljubljanski Magistrat hrani 3 km arhivskega gradiva. Od tega vsaj 2 km gradiva, ki pričajo izključno o preteklosti Ljubljane. Tu se hrani na primer zbirka listin, najstarejša iz leta 1320, ki jo je mestu Ljubljana podelil vojvoda Henrik Koroški. Pa Malefični red, to je kazenski zakonik, ki ga je kot edemu od prvih mest v Evropi podelil cesar Maksimilijan leta 1513. Dalje so tu zapisniki ljubljanskega Mestnega sveta od 16. stoletja dalje, torej gradivo naših predhodnikov. Nenazadnje je tu tudi gradivo, ki priča o predhodnikih gospoda Jankovića, ljubljanskih županih iz preteklih stoletij. MOL zdaj najavlja, da bo vsemu kar sem opisal in še mnogo čemu drugemu v roku pol leta odrekla streho in to zato, ker si je omislila nove pisarniškega prostore. Torej, se zdi, da je Mestna uprava pripravljena zmetati na cesto DNK zapis lastnega mesta in to s ciljem, da bi si nekaj uradnikov omislilo lepše pisarne. Pa da ne bom narobe razumljen. Strinjam se z izselitvijo arhiva iz Magistrata ampak iz drugih razlogov, kot je prenova mestnih pisarn. Tone arhivskega gradiva so ob prvem resnem potresu grožna Magistratu. Magistrat, ki je statično zelo vprašljiv pa ogroža arhivsko gradivo. Oboje pa je kulturni spomenik. Zato je smiselno, da se arhiv izseli, Magistrat pa protipotresno sanira, vendar izselitev arhiva pride v poštev le takrat, ko bodo na voljo ustrezni prostori opremljeni po arhivskem zakonu in mednarodnih standardih. V roku pol leta to gotovo ne bo mogoče. Arhivsko gradivo ni krompir, ki se ga da prelagati kamorkoli. Prav bi torej bilo, da se MOL pogovarja z Ministrstvom za kulturo in pomaga pri reševanju tega problema. Vsa civilizirana mesta na svetu ljubosumno varujejo arhivsko gradivo, ki priča o njihovi preteklosti in ga s ponosom prezentira vsemu svetu ter ga nenazadnje vključujejo v turistično ponudbo. Uprava najlepšega mesta na svetu razmišlja očitno o neki povsem drugi praksi. Kaj v resnici namerava pa sprašujem gospoda župana?