Govor

Moram povedat, res si bom vzel tolk časa jst. Svoje stališče ne menjam in še vedno trdim, da je Ljubljana mesto, kjer živimo skupaj in spoštujemo vse različnosti. In mnogo tega kar ste reku jst soglašam. O twittih imam svoje mnenje, sem tut napisu ga tut predsedniku vlade, da je mnogokrat bolje, da prsti počivajo ne zato tudi jst ne twittam, ne znam, se nočem naučit ne. Če mi gospoda Stariho ne imenujemo, kar bi imelo nek pomen, ga ne mormo izključit kot člana mestnega sveta, ker je bil izvoljen. Izvoljen s svojimi stališči taki, ki je. Je pa dejstvo ne, da jst vse v tej sobi pozivam, da prenehajo z žalitvami. Da, če ne mormo živet skupaj, če se ne mormo pozdravljat lepo, da si ne odmagamo. In taka stališča pa sem jst, moje stališče poznate, na levi opciji, zagovarjam partizane, partizanke, ki so prinesli svobodo, ampak spoštujem tut druga mnenja. Tut povedu sem, da bo zlo jasno in pa zlo spoštljivo, da dokler bom jaz na tem mestu, v Ljubljani ne bo domobranskih spomenikov, ker enostavno pač pašejo k izdajalcem in drugač ne znam rečt ne. In tole, kar ste zdej naštel je za kateregakoli v Ljubljani popolnoma neprimerno. Tko, da jst tut tlele se pridružujem ne k pozivu ne gospodu Starihi ne, tovarišu Starihi, kar mu je ljubše, da v principu s takimi twitti preneha. Njemu in vsem drugim, ki s svojimi twitti druge žalijo. Ampak danes o tem razpravljamo,--