Najlepša hvala. Spoštovani. Žrtve nasilja so največkrat ljudje, ki so na določen način drugačni zaradi svojega videza, imena, narodnosti, političnega prepričanja. Tudi v vojni in povojnem obdobju je ogromno žrtev, zato izjemno pomembno, da se po vojni namenja aktivno skrb za standardne in norme človečnosti. Žal v Sloveniji še vedno obstajajo žrtve vojnega in povojnega nasilja, skrivaj zakopane na več kot 750 lokacijah, ki še niso bile dostojno pokopane in imajo niti mrliških listov niti groba. Pred dnevi, 17. maja, smo obeležili obletnico pomora 53 oseb, 49 oseb romske ter 4 slovenske narodnosti. Edina Romkinja, ki je ušla pomor v viški, je bila nato umorjena na Gornjem Igu. Med žrtvami je bilo 26 odraslih nad 20 let, 2 mladostnika med 15 in 17 let in 24 otrok pod 15 let. Med njimi je bila tudi nosečnica v osmem mesecu nosečnosti. Njim in njihovim svojcem v Sloveniji še vedno ni priznana pravica do spomina. Ljubljančani imamo večinoma svoje grobove na Žalah, kjer nas mrtvi opominjajo, da se jih spominjamo, kjer iščemo uteho. Ljudje namreč nismo samo skupno živih, ampak smo tudi občestvo živih in mrtvih. Kot je Antigona, ki je bila na svetu da ljubi in ne da sovraži, pokopala Polinejka, bi tudi mi, Ljubljančanke in Ljubljančani morali pokopati svoje nekdanje someščane, tudi sosede. Kreon, Tebanski kralj je prepovedal pokop Polinejkovega trupla, njegovega brata je Teoklej ukazal pokopati z vsemi častmi. Tragedija je bila neizogibna. Ni potrebe, da bi pri nas bilo enako. Evropski poslanci in obiskovalci parlamenta so si nedavno lahko ogledali pretresljivo razstavo o usodah 3450 žrtev iz Brezna pod Macesnovo gorco. Predsednica evropskega parlamenta, gospa Roberta Metsola je bila vidno pretresena in je vprašala, kako je mogoče, da smo v Sloveniji te žrtve izkopali šele leta 2022. Na prejšnji seji mestnega sveta MOL gospod župan dejal, "jaz sem proti prekopom, ker je država odredila kam se lahko kosti prekopljejo". Človečnost nam nalaga, da ljudi in ne, kot pravi župan, kosti, ne prekopljemo ali zakopljemo, pač pa da ljudi dostojno pokopljemo. Tem ljudem, ne kostem namreč z odrekanjem dostojnega zaključka življenja še danes preprečujete dostojanstvo v smrti. Poznamo odločbo Zagovornika načela enakosti in preteklo mnenje župana. Kljub vsem preteklim izjavam ponovno pozivam k spoštovanju dostojanstva umrlih. Če so naši predniki pred več 10000 leti bili sposobni dostojno pokopati svoje umrle, ali res ne moremo najti prostora na ljubljanskih Žalah? Povsem logično vprašanje je, kdaj in kje bomo pokopali te ljudi. Hvala.